ZDRUŽENI IN POVEZANI
ZDRUŽENI IN POVEZANI
Združeni in povezani smo močnejši, z malimi, na videz nepomembnimi dejanji pa pri premagovanju sladkorne bolezni pomagamo drug drugemu; taka je bila misel, ki bi jo lahko vzel za moto celotnega zbora članov Društva diabetikov Posavja – Brežice, ki je bil v soboto, 18. marca, z začetkom ob 9.30. uri v prostorih restavracije Štefanič v Brežicah, povedala pa jo je v svojem pozdravnem nagovoru predsednica društva, gospa Darja Mandžuka.
Z znanjem o zdravem načinu življenja in predvsem, če to znanje uporabljamo v vsakdanjem življenju, uspešno premagujemo vse pasti, ki nam jih ta zahrbtna bolezen postavlja na pot življenja.
In prav osveščanje in izmenjava izkušenj je tisto, kar nas je, sladkorne bolnike, povezalo v društvo.
Zbori članov vseh društev potekajo bolj ali manj podobno, zato o dnevnem redu in o vseh formalnostih, ki so za potek zbora značilne, tu ne bi po nepotrebnem izgubljal besed.
Vendar ima vsako društvo nekaj svojih značilnosti, po katerih se loči od drugih in so značilne le zanj.
Tudi z Društvom diabetikov Posavje – Brežice je tako. Že samo dejstvo, da društvo združuje člane treh posavskih občin, Sevnice, Krškega in Brežic, ni pogosto, temu primerno je tudi trenutno število članov, šesto, in glede na povečano število sladkornih bolnikov lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih samo še večalo.
Zbor se je, tako kot je to že stalnica nekaj zadnjih let, začel s krajšim kulturnim programom, ki so ga izvedle učenke Osnovne šole Brežice in članica pohodne skupine iz Sevnice, Branka Jenžur, slednja s krajšo črtico, v kateri nam je opisala eno njihovih poti v pravljični svet pod Lisco.
Ljudje smo kot grozdne jagode. Različni smo si, a vendar, zaznamovani s sladkorno boleznijo, združeni v velik grozd, ki nas drži skupaj, je zaključila svojo pripoved.
Stalnica vseh naših druženj je tudi izobraževanje. Tudi tokrat je imela predsednica, gospa Darja, srečno roko pri izbiri teme in še bolj pri izbiri predavateljice, pedikerke, Romane Praprotnik iz Velenja, ki je strokovno in prepričljivo, predvsem pa vsem razumljivo, podkrepljeno s številnimi primeri iz svoje dolgoletne prakse, predstavila eno od najpogostejših težav sladkornih bolnikov pod naslovom Diabetik in njegova skrb za noge.
Kapo dol, bi po športno ocenil temo predavanja, predvsem pa predavateljico.
Takih predavanj in takih predavateljic si nedvomno želimo tudi v bodoče.
V nadaljevanju je zbor potekal po običajnih tirnicah, poudaril bi, da smo iz poročila predsednice društva izvedeli, da je bilo društvo tudi v letu 2016 aktivno, da je bila skoraj vsak mesec izpeljana vsaj ena izmed dejavnosti, nekatere, kot so pohodne skupine, pa so se srečevale in odpravile na pot v vseh treh občinah vsak teden. Tudi program za leto 2017 je pester, naravnan na osveščanje, izobraževanje, druženje.
Glede na porast sladkorne bolezni, katere vzroki so predvsem v vedno bolj nezdravem način življenja, v prvi vrsti v napačni prehrani, v kateri je vse več zdravju škodljivih dodatkov, pojavu debelosti in premajhni skrbi za gibanje, se mi zdi zelo pomembno, da v društvu namenjajo veliko pozornosti vzgoji mladih s predstavitvami društva in predavanji o sladkorni bolezni v vseh dvaindvajsetih osnovnih in srednjih šolah, delujočih na območju, ki ga pokriva društvo.
S članarino, dotacijami občin, Fiha in donatorji, ki podpirajo in sofinancirajo delovanje društva, lahko to nameni različne vrste pomoči svojim članom, kot so subvencioniranje tistim, ki se odločijo za preventivni oddih v zdravilišču, obisk pedikerja, pomoč, oziroma oprostitev članarine za socialno šibke člane, kakor tudi za prednovoletne obiske bolnih in ostarelih po domovih.
V vsakem društvu, tako tudi v našem, je vedno nekaj ljudi, ki s svojim delom izstopajo in nekaterim od teh se je predsednica z besedami, s priznanji in cvetjem zahvalila za njihov prispevek k delovanju društva.
Zbora so se udeležili tudi: predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, gospod Peter Miklavčič, predstavnik Občine Brežice, gospod Dražen Levojević, medicinsko osebje ambulante za diabetes v brežiški bolnišnici in drugi.
Za konec samo še misel predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je v krajšem nagovoru omenil, kako velik napredek je bil dosežen pri premagovanju te bolezni v šestdesetih letih delovanja Zveze.
Danes lahko s to boleznijo, če jo zdravimo in upoštevamo navodila, ki nam jih nudi stroka, doživimo normalno starost. Ob napredku znanosti pa smemo upati, da bo ta nekoč, v bodočnosti, odkrita zdravilo, ki bo bolezen ozdravilo, ali celo preprečilo nastanek sladkorne bolezni in tedaj bomo zvezo z veseljem razpustili, je optimistično napovedal.
Po skupnem kosilu in druženju smo se razšli, ali če zaključim literarno, razpršili smo se kot velika regratova lučka, ko vanjo pihne otrok, vsak na svoj dom, opogumljeni in opremljeni z novimi spoznanji, dognanji ter usmeritvami in obenem povezani z nevidnimi nitkami v celoto, ki se imenuje Društvo diabetikov Posavja.
Rudi Mlinar