|
Kot član
društva diabetikov Posavja Brežice sem bil vključen v deseterico, ki ji je
društvo s pomočjo donacij, ki jo je dobilo od sponzorjev omogočilo obisk pri
medicinskem pedikerju v splošni bolnišnici Brežice. Diplomirana medicinska
sestra, pedikerka Irena Detiček, je med
izvajanjem pedikure povedala naslednje:
»Pedikuro
izvajamo že od leta 2005. Od začetka to ni bilo tako obiskano, zadnja leta pa
opažamo velik porast obiska v naši ambulanti, kar je povezano tudi z
naraščanjem števila sladkornih bolnikov.
Znano je, da morajo prav sladkorni bolniki posvečati še posebno
pozornost svojim stopalom, saj imajo prav oni
pogoste težave z njimi. Za sladkornega bolnika je skoraj obvezno, da
si vsak dan pregleda stopala, saj lahko neobčutljivost pogosto povzroči razjedo na
koži, poškodbo nohta in še kaj, česar bolnik niti ne občuti zaradi okvare živcev v stopalu in motene prekrvavitve.
Pedikuro v naši ambulanti izvajamo dvakrat na teden, lahko pa tudi po
dogovoru. Trenutno delava dve
medicinski sestri. Naročanja se izvajajo preko ambulante za sladkorne bolnike
ali na telefonsko številko. Na dan opravimo povprečno osem pedikur. Storitev
je trenutno še samoplačniška, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje te
storitve ne priznava kot del zdravljenja sladkorne bolezni. Za marsikoga,
posebno za upokojence z nizko pokojnino, je to kar velik strošek. Glede na
pomembnost pravočasnega pregleda stopal in izvajane pedikure bi bilo
smiselno, da bi bila tudi ta storitev plačana, saj bi s pravočasnim posegom
na stopalih lahko preprečili marsikatero hudo poškodbo, ki pozneje za seboj potegne veliko večji strošek ob morebitnem
zdravljenju večje rane, morebitni amputaciji posameznih prstov, ali celo dela
stopala. V tem pogledu zaostajamo za
nekaterimi državami, kot sta, recimo, Avstrija in Nemčija, kjer je ta
storitev plačana. Danes opravljajo pedikuro tudi že v mnogih kozmetičnih
salonih, čeprav je za sladkornega bolnika zelo pomembno, da mu pedikuro
stopal opravi prav za to usposobljen pediker, kar v takih salonih ni vedno
samoumevno, saj lahko pediker brez ustrezne izobrazbe pri sladkornem bolniku
naredi še večjo škodo. V ambulanti za pedikuro, v sklopu brežiške bolnišnice,
razpolagamo tako z znanjem kot z vso potrebno medicinsko opremo. Trenutno smo
za starejše, ki so gibalno ovirani, še na neprimerni lokaciji, saj morajo
stranke do ambulante po stopnicah. Tega se zavedajo tudi v vodstvu bolnišnice,
saj že potekajo prizadevanja, da bi se ambulanta za pedikuro preselila v
poslopje bolnišnice, kjer je mogoč dostop z dvigalom.
Pedikura
zajema odstranitev trde kože, ostranitev otiščancev in obnohtnih izrastkov,
stanjšanje zadebeljenih nohtov; pogosto so ti nohti glivično prizadeti, kar
zahteva še posebno obdelavo, ki jo stranke doma ne morejo izpeljati, saj
nimajo potrebnega medicinskega orodja za take posege. S pravilno in strokovno
pedikuro razbremenimo stopalo in ga obvarujemo.
Doma
stopala redno umivamo, negujemo s primernimi mazili, menjavamo nogavice in poskrbimo za primerno
zračno in trpežno obutev.
Za
sladkornega bolnika, ki ima kakršne koli težave s stopali, je zelo
priporočljivo, da vsaj na vsake tri mesece obišče svojega pedikerja, za vse
ostale pa se priporoča, da pridejo k pedikerju vsaj enkrat na leto.«
K temu bi
sam dodal le to, da si upravni odbor društva diabetikov Posavje Brežice s predsednico, gospo Darjo Manžuka,
izjemno prizadeva, da svojim članom kar največ pomaga in jim omogoči za
nekoga morda male stvari, za nas pa neprecenljive vrednosti.
.
|
